»Vse prevečkrat smo bili priča prelaganju odgovornosti med ministrstvom za zdravje in ministrstvom za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, zato zahtevamo samostojno ministrstvo za starejše.«
»Znašli smo se v obdobju, ko vedno glasneje trka na vrata. Nas opozarja. Vleče s seboj na dno. Revščina.«
»Zadnjih nekaj let so celo zdrsnili pod raven, ki smo jo ohranjali v obdobju od 2009 do 2016, in to čeprav se nikoli v samostojni Sloveniji nismo niti približali evropskemu povprečju po deležu BDP-ja, namenjenega za socialno zaščito.«
»Z razmahom pandemije, ki je poglobila stiske številnih, povečala neenakost in vzbudila nestrpnost ter povečala nezaupanje med nami, pa smo prišli do točke, ko se moramo vprašati, ali si dovolj in iskreno prizadevamo za zaščito dostojanstva slehernika.«
»S tem bi se človek še nekako sprijaznil, saj bi pomenilo, da ko je vlade konec, se s tem neha. V resnici gre za nekaj drugega – socialne dajatve so preveč razdrobljene in ostajajo na prenizki ravni. To se zdaj s temi ukrepi v času covida še poglablja.«
»Prejemamo opozorila socialnih delavcev s terena, da dolgotrajno brezposelnih in drugih brezposelnih ne morejo več motivirati za delo, ker si ti enostavno izračunajo, kaj se jim bolj izplača.«
»Ni pa vplival na to, da bi se prejemnik aktiviral, da bi kreiral svojo lastno usodo, celo oviralo ga je pri odpravljanju svojih ovir, naj bodo finančne ali osebnostne, postali so odvisniki od denarne socialne pomoči (DSP).«
»Predpostavka, ki se je ne moremo več otresti, je, da moramo revne ljudi aktivirati, ker so po naravi nagnjeni k temu, da nočejo delati, in potem si država izmišljuje neke mehke prisile, ki delujejo zelo trdo, da jim bo spremenila naravo.«
»Ta pregovor je eden najbolj brutalnih in rušilnih, pomislite, kaj naj naredijo ljudje, ki ne morejo delati, od otrok do starostnikov in ljudi, ki potrebujejo oskrbo, bolnih, invalidov, pa vse do zdravih ljudi, ki bi radi delali, pa ne najdejo zaposlitve.«
»Bivši socializem je v programu obljubljal oz. ustavno garantiral polno 100-odstotno zaposlenost; če bi jim to res uspelo in bi rezervna armada brezposelnih izginila, pod tem pogojem bi tisti, ki ne bi hotel delati, res bil lenuh, a to so utopije, tega nikoli ni bilo in ne bo.«
»Seveda. To so simptomi neurejene družbe, a takrat še nismo imeli socialne države, mehanizma, da vzdržujemo ljudi, ki se ne morejo sami vzdrževati, gre za zelo elegantno rešitev, ki funkcionira, jo pa žal razgrajujemo.«
»Zagotovo. Ne znam si predstavljati, kako bomo brez UTD-ja zvozili družbo, uresničevati se lahko začnejo distopije, vedno večja neenakost na svetovni ravni, kot tudi v Sloveniji, gre za trende, ki jih nikakor ne moremo elegantno preprečiti, a če bi imeli UTD, ti trendi ne bi bili več tako smrtno nevarni ne za posameznike ne za družbo, ki lahko tudi razpade.«
»Če je človek rešen najosnovnejših in najbolj brutalnih problemov, ki se tičejo fizične eksistence – skrbi za hrano in vsaj skromno stanovanje, potem se razcveti, pomislimo nase, na ljudi okrog nas in na celotno družbo, velja pa tudi obratno, saj eksistenčna stiska ljudi paralizira.«
»Predpostavimo, da so ljudje zares leni, dobijo UTD in nehajo delati. Kaj to pomeni? Da bi jaz dobil 450 evrov UTD-ja in bi se odpovedal normalni plači, dobrim delovnim mestom, ki se ponujajo, in bi rekel - ne, hvala, bom raje živel v revščini. Boste lahko našli takšno osebo? Ne boste je.«